10. vaja

CMS sistemi omogočajo uporabniku brez znanja o html ali php jeziku urejati vsebino na spletni strani.

Shema CMS sistema

Naslednje spletne strani uporabljajo CMS sistem Joomla:

• http://fuzijasanj.si
• http://letogozdov.si
• http://gibisport.com
• http://hrcek.si

CMS sistem Wordpress na dan 22.11.2011 uporablja okoli 66,916,395 spletnih strani. 

8. vaja

1. Osnovna spletna stran HTML osebne izkaznice: http://hrcek.si/FIS/vaja_8_1.html

2. CSS straneh: http://hrcek.si/FIS/vaja_8_2.html

7. vaja

Koda spletne strani: "klikni me nežno"
Spletna stran v brskalniku: "klikni sem"

6. vaja

Internet je svetovno računalniško omrežje oz omrežje v katerega so povezana manjša in večja računalniška omrežja. Računalniki med seboj komunicirajo preko protokola TCP/IP.

Splet ali po angleško World Wide Web (WWW) je tehnologija, ki se jo uporablja na internetu. Za pregled spletnih strani, ki so na web strežnikih uporabljamo spletne brskalnike, ki pretvorijo html kodo v takšno obliko, da uporabnik razume vsebino (tekst, sliko, video, audio).

Ob svojem delu se najpogosteje srečujem z naslednjimi protokoli: HTTPS, SSH, FTP, RDP itd.

IP številka (IPv4)

Je sestavljena iz 32 bitov, ki predstavlja 4294967296 unikatnih naslovov.
IP številka je sestavljena iz številk, katera so ločena s pikami (npr.: 192.168.1.1). 
Organizacija IANA (Internet Assigned Numbers Authority) je rezervirala naslednje naslova za privat (LAN) omrežja:

• od 10.0.0.0 do 10.255.255.255
• od 172.16.0.0 do 172.31.255.255
• od 192.168.0.0 do 192.168.255.255

5. vaja

Prednosti LibreOffice:

• odprtokodnost
• brezplačen
• drži se standardov
• vsebuje vsa "must have" orodja (writer, calc, impress, math)
• lahko se ga namesti na Windows in na Linux

Kratka predstavitev s programom Impress: "dolpoteg".
Primer uporabe programa Calc in izdelava grafa: "dolpoteg".

4. vaja

Osnovne funkcije operacijskega sistema Ubuntu:

• urejanje datotek
• brskanje po spletu
• pregledovanje elektronske pošte
• gledanje slik
• iskanje in nameščanje aplikacij
• kreiranje dokumentov
• kreiranje tabel
• kreiranje prezentacij

Linus Tovards je leta 1991 začel na lastno iniciativo pisati kodo, ki jo je objavil na spletu. Našli so se navdušenci, ki so teh kodi dodali svoje zamisli in popravke. Tako je leta 1994 izšla različica 1.0.  Na spletu se nahaja ogromno distribucij. Od Red Hat-a, SuSE-ta do Debian-a in moja najljubša Ubuntu.
Ubuntu "izhaja" iz distribucije Debiana. Začeli so ga razvijati leta 2004, njegov glavni financer pa je miljonar Mark Shuttleworth. Ključne prednosti te distribucije so prijaznost do uporabnika, enostavna namestitev, redni varnostni popravki in visoka varnost ter brezplačen za vse.

Datotečni sistem skrbi za shranjevanje oz urejanje datotek v operacijskem sistemu. Pri Microsoft-u so Windows 95, Windows 98, Windows Millenium bili narejeni na datotečnem sistemu FAT. Kasnejše verzije (od NT dalje) so začele uporabljati boljši in hitrejši datotečni sistem, tako imenovani NTFS.
Za Linux obstaja več različnih datotečnih sistemov, najbolj pogosti so ext2, ext3 in zadnji ext4.

3. vaja

I. Preučite osnovno konfiguracijo računalnika z naslednjimi ključnimi pojmi:

- matična plošča (Strojna oprema, na katero se priklopijo vse V/I naprave, centralna procesna enota, spominski moduli ter napajanje.)
- procesor (V centralni procesni enoti se izvajajo matematični ukazi in je glavni sestavni del računalnika. Sestavljen je iz aritmetične logične enote, registrov, krmilne enote.)
- pomnilnik (Pomnilnik se tudi šteje kot glavni sestavni del računalnika. Vanj se shranjuje vsebina, ki jo je obdelal CPE.)
- vodila (Po vodilih potekajo informacije oz podatki med enotami. Te enote so lahko CPE ali pomnilnik ali V/I enote.)
- vhodno/izhodne enote (Pod V/I enote spadajo vse naprave, ki skrbijo za interakcijo med računalnikom in uporabnikom. Pod te spadajo kot vhodne naprave npr. tipkovnica, miška, optični čitalniki itd. Pod izhodne naprave spadajo npr. monitor, tiskalnik, zvočnik itd.)
- vrata (Vrata ali po angleško gate je izraz za priključek preko katerega se priklopi V/I napravo.)

II. Strojna oprema mojega računalnika

Osnovna Plošča:

• Intel HM57 Express

Procesor:

• Intel(R) Core(TM) i5 CPU M 430 @ 2.27GHz stepping 02

Grafična Kartica:

• Intel HD Graphics Chipset

Pomnilnik:

• 2 GB DDR3 Samsung M471B5673EH1-CH9
• 2 GB DDR3 Micron 16JSF25664HZ-1G1D1

Trdi disk:

• 320.1 GB, WDC WD3200BEKT-60V5T1

III. Von Neumanova arhitektura je zelo preprosta a hkrati se jo držijo vsi računalniki. Osnovni komponenti sta centralno procesna enota in spomin. Ti dve komponenti sta povezani z vodilom, ki se včasih kaže kot ozko grlo. Na centralno procesno enoto se priklopijo vhodne in izhodne naprave, ki skrbijo za interakcijo oziroma komunikacijo med računalnikom in uporabnikom.
Pomnilnikov poznamo več vrst, od registrov, medpomnilniki, sistemski pomnilnik in navidezni pomnilnik.

Digitalne besede

Svet računalništva, informatike, komunikacij je v enicah in nulah. Neskončno število bitov skrbi, da lahko beremo elektronsko pošto, brskamo po spletu, rišemo načrte. Ker smo ljudje družabna bitja se pogovarjamo, tudi takrat kadar je večja razdalja med dvema osebama. Nekoč so na pismo napisali besede, ga preko pošte poslali v drug kraj ter čakali odgovor od prejemnika. Takšen način komuniciranja je bil dolg, a danes gledano romantičen. Potem so izumili telegram, pošiljale so se brzojavke, kjer je operater poslušal piskanje. Vsak operater je moral obvladati morsejevo abecedo. Danes jo poznajo samo še mornarji ter kakšni vojaki. Velik izum je bil tudi telefon. Potovanje zvoka preko žice. Toda potovalo ni piskanje temveč človeški govor. S pomočjo radijskih postaj so začele potovati informacije brezžično. Posamezniki, ki pa so si privoščili amatersko radijsko postajo so lahko celo klepetali brezžično. Tako se je naprimer zgodilo, da je novica o potresu na drugem koncu sveta prišla prej v naše kraje preko radio-amaterjev, kot pa smo jo slišali informacijo pri večernih poročilih. Danes ima že skoraj vsak brezžični telefon, z njimi lahko brskamo po spletu in na njemu je ogromno informacij. No, vsaj na mojem. Ko pišem sporočilo na svojem mobilnem telefonu ali računalniku dobi prejemnik takoj vsebino. Svetovnih novic ne pričakamo več zvečer pred televizorjem ali šele naslednji dan z jutranjo kavico ob časopisu ampak jih dobimo na spletu in to takoj. Izmenjujemo si takšne in drugačne informacije, beseda že dolgo ni analogna temveč digitalna. Včasih imam občutek, da znam pisati samo še preko tipkovnice in da vsake toliko časa zagrabim svinčnik samo zato, da ne pozabim tega starega, romantičnega občutka pisanja besede.

Bit in byte.

V računalništvu natančno 8 bit-ov (krajša oznaka za bit: b) predstavlja en byte (krajša oznaka za byte: B). 1024 byte-ov je enako 1KB (kilobyte), 1024 KB je enako 1 MB (megabyte), 1024 MB je enako 1 GB (gigabyte). Tako lahko nadaljujemo do terabyte-ov, petabyte-ov, exabyte-ov.

Na svojem računalniku sem poiskal nekaj naključnih datotek z različnimi končnicami s katerimi se najbolj pogosto srečujem (doc, png, avi). Naredil sem primerjavo teh datotek tako, da sem jih pretvarjal v MB, KB, bajte in bite.

Na spletu sem našel enostaven kalkulator, ki pretvarja digitalne merske enote (http://www.matisse.net/bitcalc/?input_amount=1.1&input_units=gigabytes&notation=legacy). 

Poglejmo si, kako je slikovna datoteka sestavljena in zakaj je tako velika. Recimo, da imamo sliko katera ima resolucijo 2024x4048. To pomeni, da je sestavljena po dolžini iz 2024 pik ter po višini 4048 pik. Ta slika je barvna in vsebuje 32 bitne odtenke barv.

S pomočjo formule izračunajmo velikost te slike.

Velikost slike = (število pik v dolžini) x (število pik v višini) x (število bitnih odtenkov barv)

Velikost slike = 2024 x 4048 x 32 = 262180864 bitov = 32004.5 KB = 31.25 MB

Če imamo eno bitno sliko imamo na voljo samo dve barvi. Pri dvobitni štiri barve, pri trobitni osem barv.

Bitna globina (bitov na piksel)	Število barv oz odtenkov	Kako pridemo do številke?
1	2	21=2
2	4	22=4
3	8	23=8
4	16	24=16
6	64	26=64
8	256	28=256
16	65 536	216=65 536
24	16 777 216	224= 16 777 216
32	4 294 967 296	232= 4 294 967 296

Število odtenkov barv pri n bitni sliki.

Sporočilna sposobnost in količina informacije.

Vsaka digitalna beseda ima svojo sporočilno sposobnost. Z enim bitom lahko tako opišemo dve stanji, s tremi biti lahko opišemo osem stanj, nadalje s štirimi biti lahko opišemo šestnajst stanj. Vsakemu od teh primerov z drugo besedo rečemo digitalna beseda, katera pa ima možnost zapisa različnega števila informacij. Temu z drugo besedo rečemo sporočilna sposobnost.
Razlika med količino informacije in sporočilno sposobnostjo je ta, da količina informacije govori o  številu bitov v digitalni besedi kateri so potrebni za opis določene informacije, medtem ko sporočilna spobnost govori o možnem številu zapisov v digitalni besedi.

Količina informacije je torej število zapisov (bitov) v digitalni besedi. Enačba za izračun sporočilne sposobnosti je s=2^d, pri čemer je s sporočilna sposobnost d pa število bitov digitalne besede. Če je d 8 pomeni da je sporočilna sposobnost 256, če je d 16 pomeni da je sporočilna sposobnost 65536.

VIR: http://studijfis.blogspot.com/2010/10/osnove-informatike-vaja-01.html

Vaja 2

Link do bloga.



View Larger Map

Z urejevalnikom besedila lahko naštevamo:

1. Ena
2. Dva
3. Tri
1. Tri in pol
2. Tri in štiri petine
4. Štiri 

•  prva pikca
• druga pikca
• tretja pikca
• tretja pikca in pol
• četrta pikca

Kje se vidim v informacijski tehnologiji/dobi/družbi?

Sedanjost.... V službi uporabljam računalnik. Če ne znam odpraviti težave poiščem rešitev z Google-om. Preden grem na malico, hitro na splet pogledam kaj je na jedilniku. Odpravim se proti domu. Ponovno vržem oko na splet in pogledam stanje cestah. Med vožnjo mi zazvoni telefon. Sodelavec me prosi, da mu nujno pošljem elektronsko pošto na temo današnjega sestanka. Telefonski pogovor opravim s pomočjo prostoročne opreme. Ustavim se na bencinskem servisu, prepošljem elektronsko sporočilo s pomočjo mobilnega telefona, natočim gorivo in se odpravim plačati. Opravim plačilo z bančno kartico ter še hitro naredim “check-in” na aplikaciji Foursquare. Pravkar sem vsem mojim prijateljem sporočil svojo lokacijo.

Prihodnost... Odpravim se proti domu. Pokliče me nadrejeni ter vpraša ali sem zaključil projekt. Zlažem se, da sem mu pravkar poslal po elektronski pošti. Ker moj nadrejeni spremlja vsak moj premik preko službenega telefona, me ujame na laži: Kako, če vidim, da se pelješ po avtocesti? Razmišljam kako se bom izmuznil. Ker sem bil zasačen sem postal nepozoren. Pozabim na omejitev hitrosti. Naša država pobira cestnino preko satelitskega cestninjenja in takoj tudi ve, da sem prekoračil omejeno hitrost. Pametni telefon me obvesti, da sem pravkar dobil plačilni nalog ter vpraša ali želim takoj poravnati dolg. Slabe volje se ustavim v prvi gostilni ter naročim pivo. Ko plačam s kartico, dobim takoj po elektronski pošti reklamo za pravkar naročeno pivo. Na hitro spijem pivo in se vsedem v avto. Moj pametni avto me opozori, da je v moji krvi prevelika količina alkohola in da ne sme zagnati motorja. Jezen pokličem ženo, da me pride iskati in iščem izgovore, toda ona že vse ve, ker je bilo pravkar vse objavljeno na socialnem omrežju.